Azerbajdžan (Slovenian Wikipedia)

Analysis of information sources in references of the Wikipedia article "Azerbajdžan" in Slovenian language version.

refsWebsite

Global rank Slovenian rank

24web.archive.org

1^st place

2^nd place

6un.org

97^th place

56^th place

5unesco.org

104^th place

27^th place

4cia.gov

89^th place

38^th place

4azerbaijan.az

low place

4,577^th place

3books.google.com

3^rd place

11^th place

3archive.org

6^th place

9^th place

2doi.org

2^nd place

5^th place

2worldcat.org

5^th place

10^th place

2news.az

low place

7,927^th place

2azstat.org

low place

2,252^nd place

2iranicaonline.org

358^th place

974^th place

2grida.no

6,903^rd place

1,067^th place

2loc.gov

70^th place

151^st place

1ask.org.az

low place

1ghostarchive.org

32^nd place

472^nd place

1preslib.az

low place

1today.az

low place

1gallup.com

2,558^th place

4,074^th place

1state.gov

264^th place

345^th place

1imf.org

142^nd place

36^th place

1undp.org

369^th place

74^th place

1m-w.com

4,332^nd place

621^st place

1nationalgeographic.com

344^th place

85^th place

1britannica.com

40^th place

16^th place

1worldatlas.com

1,573^rd place

282^nd place

1yeltsin.ru

low place

1nytimes.com

7^th place

37^th place

1fco.gov.uk

4,668^th place

4,839^th place

1newsweek.com

269^th place

730^th place

1hrw.org

729^th place

656^th place

1globalsocialscience.org

low place

1sakharov-center.ru

7,028^th place

low place

1contact.az

low place

1azernews.az

low place

1meclis.gov.az

low place

1google.co.uk

504^th place

146^th place

1thefreedictionary.com

614^th place

227^th place

1bbc.co.uk

8^th place

25^th place

1auswaertiges-amt.de

3,468^th place

7,218^th place

1cac-biodiversity.org

low place

1azhydromet.com

low place

1karabakhfoundation.org

low place

1azembassy.de

low place

1azer.com

9,737^th place

6,411^th place

1worldbank.org

231^st place

99^th place

1msu.edu

1,844^th place

877^th place

1bp.com

3,931^st place

1,101^st place

1si.edu

340^th place

236^th place

1worldheritagesite.org

low place

1,737^th place

archive.org

King, David C. (2006). Azerbaijan. Marshall Cavendish. str. 27. ISBN 978-0-7614-2011-8.
Zürcher, Christoph (2007). The Post-Soviet Wars: Rebellion, Ethnic Conflict, and Nationhood in the Caucasus ([Online-Ausg.]. ed.). New York: New York University Press. str. 168. ISBN 978-0-8147-9709-9.
Smith, Michael (april 2001). »Anatomy of Rumor: Murder Scandal, the Musavat Party and Narrative of the Russian Revolution in Baku, 1917–1920«. Journal of Contemporary History. 36 (2): 228. doi:10.1177/002200940103600202. ISSN 0022-0094. Rezultati marčevskih dogodkov so bili za Musavat takojšnji in popolni. V spopadih je bilo ubitih več sto njenih članov, do 12.000 muslimanskih civilistov je umrlo, na tisoče drugih je v množičnem eksodusu zapustilo Baku.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

ask.org.az

»The Constitution of the Republic of Azerbaijan« (PDF). President of the Republic of Azerbaijan. The Official Website of the President of the Republic of Azerbaijan. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022. Pridobljeno 31. avgusta 2020. I. Uradni jezik Republike Azerbajdžan je azerbajdžanski jezik. Republika Azerbajdžan zagotavlja razvoj azerbajdžanskega jezika.

auswaertiges-amt.de

Aserbaidschan. Auswärtiges Amt (Nemški zvezni urad za tujino). Pridobljeno 28.3.2009.

azembassy.de

Aserbaidschan in Kürze^{[mrtva povezava]}. Botschaft der Republik Aserbaidschan, Berlin. Pridobljeno 28.3.2009.

azer.com

Mehdizade, Sevinj. »Azerbaijan's New Manats: Design and Transition to a New Currency«. Azerbaijan International.

azerbaijan.az

»Azerbaijan – Climate«. Heydar Aliyev Foundation. Pridobljeno 26. maja 2007.
»Azerbaijan – Flora«. Heydar Aliyev Foundation. Pridobljeno 5. marca 2010.
»Azerbaijan – General Information«. Heydar Aliyev Foundation. Arhivirano iz spletišča dne 28. maja 2007. Pridobljeno 22. maja 2007.
»HISTORY OF DEVELOPMENT OF OIL INDUSTRY«.

azernews.az

»Victory over Nazis 'was impossible without Baku oil'«. "AzerNEWS". 8. maj 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. septembra 2011. Pridobljeno 8. maja 2010.

azhydromet.com

»Climate«. Water Resources of the Azerbaijan Republic. Institute of Hydrometeorology, Ministry of Ecology and Natural Resources. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. maja 2007. Pridobljeno 26. maja 2007.

azstat.org

»Employment statistics in Azerbaijan«. The State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. julija 2013. Pridobljeno 26. maja 2007.
»Geographical data«. The State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan. Arhivirano iz spletišča dne 25. maja 2007. Pridobljeno 26. maja 2007.

bbc.co.uk

news.bbc.co.uk

Mulvey, Stephen (16. junij 2000). »The Caucasus: Troubled borderland«. News. BBC. Pridobljeno 1. julija 2009. The Caucasus Mountains form the boundary between West and East, between Europe and Asia...

books.google.com

Swietochowski, Tadeusz (1995). Russia and Azerbaijan: A Borderland in Transition. Columbia University Press. str. 69, 133. ISBN 978-0-231-07068-3.
Akiner, Shirin (2004). The Caspian: Politics, Energy and Security. RoutledgeCurzon. str. 158. ISBN 978-0-7007-0501-6.
Dowling, Timothy C. (2. december 2014). Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond [2 volumes] (v angleščini). ABC-CLIO. ISBN 978-1-59884-948-6.

bp.com

»The Azerbaijan government and co-venturers sign amended and restated Azeri-Chirag-Deepwater Gunashli PSA | Press releases | Media | BP«. bp.com (v angleščini). Pridobljeno 21. septembra 2017.

britannica.com

Čeprav je politično pogosto dodeljen Evropi, na splošno velja, da je geografsko vsaj večinoma v Jugozahodni Aziji, njegov severni del pa prečka Veliki Kavkaz, standardna ločnica med Azijo in Evropo. Združeni narodi classification of world regions uvrščajo Azerbajdžan v zahodno Azijo; Svetovni podatkovnik CIE ga uvršča pretežno v jugozahodno Azijo [1] in Merriam-Webster's Collegiate Dictionary ga uvršča na obe celini; NationalGeographic.com in Encyclopædia Britannica uvrščata v Azijo tudi Gruzijo. Nasprotno nekateri viri, kot je Worldatlas.com, uvrščajo Azerbajdžan v Evropo.

cac-biodiversity.org

»Azerbaijan: Biodiversity«. Central Asia and Transcaucasus Network on Plant Genetic Resources. 2003. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. februarja 2012. Pridobljeno 17. februarja 2017.

cia.gov

»Azerbaijan«. Svetovni podatkovnik (2024 izd.). Centralna obveščevalna agencija. Pridobljeno 24. septembra 2022. (Archived 2022 edition)
»Gini Index coefficient«. CIA World Factbook. Pridobljeno 16. julija 2021.
Čeprav je politično pogosto dodeljen Evropi, na splošno velja, da je geografsko vsaj večinoma v Jugozahodni Aziji, njegov severni del pa prečka Veliki Kavkaz, standardna ločnica med Azijo in Evropo. Združeni narodi classification of world regions uvrščajo Azerbajdžan v zahodno Azijo; Svetovni podatkovnik CIE ga uvršča pretežno v jugozahodno Azijo [1] in Merriam-Webster's Collegiate Dictionary ga uvršča na obe celini; NationalGeographic.com in Encyclopædia Britannica uvrščata v Azijo tudi Gruzijo. Nasprotno nekateri viri, kot je Worldatlas.com, uvrščajo Azerbajdžan v Evropo.
»Azerbaijan«. Svetovni podatkovnik (2024 izd.). Centralna obveščevalna agencija. Pridobljeno 8. maja 2022. (Archived 2022 edition)

contact.az

»Azerbaijan celebrates day of victory over fascism«. "Contact.az". 9. maj 2011. Pridobljeno 9. maja 2011.

doi.org

LaPorte, Jody (2016). »Semi-presidentialism in Azerbaijan«. V Elgie, Robert; Moestrup, Sophia (ur.). Semi-Presidentialism in the Caucasus and Central Asia. London: Palgrave Macmillan (objavljeno 15. maj 2016). str. 91–117. doi:10.1057/978-1-137-38781-3_4. ISBN 978-1-137-38780-6. LCCN 2016939393. OCLC 6039791976. LaPorte obravnava dinamiko polpredsedništva v Azerbajdžanu. Azerbajdžanski režim je nenavaden hibrid, v katerem polpredsedniške institucije delujejo v širšem kontekstu avtoritarnosti. Avtor primerja formalne ustavne določbe s politično prakso v državi in meni, da se formalni in neformalni viri oblasti združujejo, da bi okrepili dejanske pristojnosti predsedstva. Poleg znatnih formalnih pooblastil, določenih v ustavi, ima predsednik Azerbajdžana tudi podporo vladajoče stranke ter neformalnih družinskih in pokroviteljskih mrež. Na koncu LaPorte razpravlja o teoretičnih posledicah te simbioze med formalnimi in neformalnimi institucijami v azerbajdžanskem polpredsedniškem režimu.
Smith, Michael (april 2001). »Anatomy of Rumor: Murder Scandal, the Musavat Party and Narrative of the Russian Revolution in Baku, 1917–1920«. Journal of Contemporary History. 36 (2): 228. doi:10.1177/002200940103600202. ISSN 0022-0094. Rezultati marčevskih dogodkov so bili za Musavat takojšnji in popolni. V spopadih je bilo ubitih več sto njenih članov, do 12.000 muslimanskih civilistov je umrlo, na tisoče drugih je v množičnem eksodusu zapustilo Baku.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

fco.gov.uk

»Azerbaijan: Membership of international groupings/organisations«. British Foreign & Commonwealth Office. Arhivirano iz spletišča dne 9. junija 2007. Pridobljeno 26. maja 2007.

gallup.com

»Access Crucial Data for Your Research«.

ghostarchive.org

»The Constitution of the Republic of Azerbaijan« (PDF). President of the Republic of Azerbaijan. The Official Website of the President of the Republic of Azerbaijan. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022. Pridobljeno 31. avgusta 2020. I. Uradni jezik Republike Azerbajdžan je azerbajdžanski jezik. Republika Azerbajdžan zagotavlja razvoj azerbajdžanskega jezika.

globalsocialscience.org

Azakov, Siyavush. »National report on institutional landscape and research policy Social Sciences and Humanities in Azerbaijan« (PDF). Institute of Physics. Azerbaijan National Academy of Sciences. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 16. novembra 2011. Pridobljeno 27. maja 2007.

google.co.uk

books.google.co.uk

David C. King (2006). Azerbaijan. Marshall Cavendish. str. 116.

grida.no

enrin.grida.no

»Ecological problems in Azerbaijan«. Enrin.grida.no. Pridobljeno 30. junija 2010.
»Orography of Azerbaijan«. United Nations Environment Programme. Pridobljeno 30. junija 2010.

hrw.org

»Human Rights Watch: Azerbaijan«. Human Rights Watch. Pridobljeno 6. marca 2014.

imf.org

»World Economic Outlook Database, October 2022«. IMF.org. International Monetary Fund. Oktober 2022. Pridobljeno 1. februarja 2023.

iranicaonline.org

Chaumont, M. L. (1984). »Albania«. Encyclopædia Iranica.
Yarshater, E. (1987). »The Iranian Language of Azerbaijan«. Encyclopædia Iranica. Zv. III/2.

karabakhfoundation.org

»The Karabakh Horse«. Karabakh Foundation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. oktobra 2010.

loc.gov

lccn.loc.gov

LaPorte, Jody (2016). »Semi-presidentialism in Azerbaijan«. V Elgie, Robert; Moestrup, Sophia (ur.). Semi-Presidentialism in the Caucasus and Central Asia. London: Palgrave Macmillan (objavljeno 15. maj 2016). str. 91–117. doi:10.1057/978-1-137-38781-3_4. ISBN 978-1-137-38780-6. LCCN 2016939393. OCLC 6039791976. LaPorte obravnava dinamiko polpredsedništva v Azerbajdžanu. Azerbajdžanski režim je nenavaden hibrid, v katerem polpredsedniške institucije delujejo v širšem kontekstu avtoritarnosti. Avtor primerja formalne ustavne določbe s politično prakso v državi in meni, da se formalni in neformalni viri oblasti združujejo, da bi okrepili dejanske pristojnosti predsedstva. Poleg znatnih formalnih pooblastil, določenih v ustavi, ima predsednik Azerbajdžana tudi podporo vladajoče stranke ter neformalnih družinskih in pokroviteljskih mrež. Na koncu LaPorte razpravlja o teoretičnih posledicah te simbioze med formalnimi in neformalnimi institucijami v azerbajdžanskem polpredsedniškem režimu.

loc.gov

»Caucasus«. The World Factbook. Library of Congress. Maj 2006. Pridobljeno 7. julija 2009.

m-w.com

Čeprav je politično pogosto dodeljen Evropi, na splošno velja, da je geografsko vsaj večinoma v Jugozahodni Aziji, njegov severni del pa prečka Veliki Kavkaz, standardna ločnica med Azijo in Evropo. Združeni narodi classification of world regions uvrščajo Azerbajdžan v zahodno Azijo; Svetovni podatkovnik CIE ga uvršča pretežno v jugozahodno Azijo [1] in Merriam-Webster's Collegiate Dictionary ga uvršča na obe celini; NationalGeographic.com in Encyclopædia Britannica uvrščata v Azijo tudi Gruzijo. Nasprotno nekateri viri, kot je Worldatlas.com, uvrščajo Azerbajdžan v Evropo.

meclis.gov.az

»Milli Məclisin tarixi. Azərbaycan SSR Ali Soveti (1920–1991-ci illər)« [The history of Milli Majlis. Supreme Soviet of Azerbaijan SSR (1920–1991)]. Pridobljeno 1. decembra 2010.

msu.edu

globaledge.msu.edu

»Azerbaijan: Economy«. globalEDGE. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. oktobra 2007. Pridobljeno 29. maja 2007.

nationalgeographic.com

Čeprav je politično pogosto dodeljen Evropi, na splošno velja, da je geografsko vsaj večinoma v Jugozahodni Aziji, njegov severni del pa prečka Veliki Kavkaz, standardna ločnica med Azijo in Evropo. Združeni narodi classification of world regions uvrščajo Azerbajdžan v zahodno Azijo; Svetovni podatkovnik CIE ga uvršča pretežno v jugozahodno Azijo [1] in Merriam-Webster's Collegiate Dictionary ga uvršča na obe celini; NationalGeographic.com in Encyclopædia Britannica uvrščata v Azijo tudi Gruzijo. Nasprotno nekateri viri, kot je Worldatlas.com, uvrščajo Azerbajdžan v Evropo.

news.az

»Literacy rate among schoolchildren in Azerbaijan is 100% – UN report«. News.Az. 28. oktober 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. decembra 2015. Pridobljeno 3. novembra 2011.
»Azerbaijan's mud volcanoes on Seven Wonders of Nature shortlist«. News.Az. Arhivirano iz spletišča dne 10. februarja 2010. Pridobljeno 8. februarja 2010.

newsweek.com

»Interactive Infographic of the World's Best Countries«. Newsweek. 15. avgust 2010. Arhivirano iz spletišča dne 22. julija 2011. Pridobljeno 24. julija 2011.

nytimes.com

Kramer, Andrew E. (10. november 2020). »Facing Military Debacle, Armenia Accepts a Deal in Nagorno-Karabakh War«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 10. novembra 2020.

preslib.az

files.preslib.az

»Religion« (PDF). Administrative Department of the President of the Republic of Azerbaijan – Presidential Library. Pridobljeno 12. maja 2023.

sakharov-center.ru

old.sakharov-center.ru

Michael Smith. »Pamiat' ob utratakh i Azerbaidzhanskoe obshchestvo/Traumatic Loss and Azerbaijani. National Memory«. Azerbaidzhan i Rossiia: obshchestva i gosudarstva (Azerbaijan and Russia: Societies and States) (v ruščini). Sakharov Center. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. aprila 2020. Pridobljeno 21. avgusta 2011.

si.edu

agt.si.edu

»Ancient Heritage of the BTC – SCP Pipeline Corridor«. Smithsonian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. aprila 2014. Pridobljeno 21. aprila 2014.

state.gov

- »2021 Report on International Religious Freedom: Azerbaijan«. U.S Department of State. 2. junij 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. junija 2022.

thefreedictionary.com

encyclopedia2.thefreedictionary.com

»Azerbaijan Soviet Socialist Republic«. TheFreeDictionary.com. Pridobljeno 14. decembra 2022.

today.az

»Today.Az - Gallup: "Azerbaijan is ranking 5th in the list of most atheistic countries of the world"«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. oktobra 2014.

un.org

Резолюция СБ ООН № 822 от 30 April 1993 года (v ruščini). United Nations. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. maja 2011. Pridobljeno 4. januarja 2011.
Резолюция СБ ООН № 853 от 29 июля 1993 года (v ruščini). United Nations. Pridobljeno 4. januarja 2011.
Резолюция СБ ООН № 874 14 октября 1993 года (v ruščini). United Nations. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. maja 2011. Pridobljeno 4. januarja 2011.
Резолюция СБ ООН № 884 от 12 ноября 1993 года (v ruščini). United Nations. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. maja 2011. Pridobljeno 4. januarja 2011.
»General Assembly adopts resolution reaffirming territorial integrity of Azerbaijan, demanding withdrawal of all Armenian forces«. United Nations General Assembly. 14. marec 2008. Pridobljeno 14. marca 2008.

unstats.un.org

Čeprav je politično pogosto dodeljen Evropi, na splošno velja, da je geografsko vsaj večinoma v Jugozahodni Aziji, njegov severni del pa prečka Veliki Kavkaz, standardna ločnica med Azijo in Evropo. Združeni narodi classification of world regions uvrščajo Azerbajdžan v zahodno Azijo; Svetovni podatkovnik CIE ga uvršča pretežno v jugozahodno Azijo [1] in Merriam-Webster's Collegiate Dictionary ga uvršča na obe celini; NationalGeographic.com in Encyclopædia Britannica uvrščata v Azijo tudi Gruzijo. Nasprotno nekateri viri, kot je Worldatlas.com, uvrščajo Azerbajdžan v Evropo.

undp.org

hdr.undp.org

»Human Development Report 2021/2022« (PDF) (v angleščini). Program Združenih narodov za razvoj. 8. september 2022. Pridobljeno 8. septembra 2022.

unesco.org

whc.unesco.org

Centre, UNESCO World Heritage. »Walled City of Baku with the Shirvanshah's Palace and Maiden Tower«. UNESCO World Heritage Centre (v angleščini). Pridobljeno 14. decembra 2022.
Centre, UNESCO World Heritage. »Gobustan Rock Art Cultural Landscape«. UNESCO World Heritage Centre (v angleščini). Pridobljeno 14. decembra 2022.
Centre, UNESCO World Heritage. »Historic Centre of Sheki with the Khan’s Palace«. UNESCO World Heritage Centre (v angleščini). Pridobljeno 14. decembra 2022.
»Azerbaijan Properties inscribed on the World Heritage List«. UNESCO.

unesco.org

»The traditional art of Azerbaijani carpet weaving in the Republic of Azerbaijan«. Unesco.org. Arhivirano iz spletišča dne 5. decembra 2010. Pridobljeno 4. januarja 2011.

web.archive.org

Državna statistična komisija Azerbajdžanske republike: Etnična sestava prebivalstva po popisu leta 2009. azstat.org
»Today.Az - Gallup: "Azerbaijan is ranking 5th in the list of most atheistic countries of the world"«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. oktobra 2014.
- »2021 Report on International Religious Freedom: Azerbaijan«. U.S Department of State. 2. junij 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. junija 2022.
- »Азербайджан. Восстановлена государственная независимость«. Ельцин Центр (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. septembra 2021. Pridobljeno 24. septembra 2021.
- Резолюция СБ ООН № 822 от 30 April 1993 года (v ruščini). United Nations. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. maja 2011. Pridobljeno 4. januarja 2011.
- Резолюция СБ ООН № 874 14 октября 1993 года (v ruščini). United Nations. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. maja 2011. Pridobljeno 4. januarja 2011.
- Резолюция СБ ООН № 884 от 12 ноября 1993 года (v ruščini). United Nations. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. maja 2011. Pridobljeno 4. januarja 2011.
- Kramer, Andrew E. (10. november 2020). »Facing Military Debacle, Armenia Accepts a Deal in Nagorno-Karabakh War«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 10. novembra 2020.
- »Azerbaijan: Membership of international groupings/organisations«. British Foreign & Commonwealth Office. Arhivirano iz spletišča dne 9. junija 2007. Pridobljeno 26. maja 2007.
- »Interactive Infographic of the World's Best Countries«. Newsweek. 15. avgust 2010. Arhivirano iz spletišča dne 22. julija 2011. Pridobljeno 24. julija 2011.
- »Literacy rate among schoolchildren in Azerbaijan is 100% – UN report«. News.Az. 28. oktober 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. decembra 2015. Pridobljeno 3. novembra 2011.
- »Employment statistics in Azerbaijan«. The State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. julija 2013. Pridobljeno 26. maja 2007.
- Azakov, Siyavush. »National report on institutional landscape and research policy Social Sciences and Humanities in Azerbaijan« (PDF). Institute of Physics. Azerbaijan National Academy of Sciences. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 16. novembra 2011. Pridobljeno 27. maja 2007.
- Michael Smith. »Pamiat' ob utratakh i Azerbaidzhanskoe obshchestvo/Traumatic Loss and Azerbaijani. National Memory«. Azerbaidzhan i Rossiia: obshchestva i gosudarstva (Azerbaijan and Russia: Societies and States) (v ruščini). Sakharov Center. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. aprila 2020. Pridobljeno 21. avgusta 2011.
- »Victory over Nazis 'was impossible without Baku oil'«. "AzerNEWS". 8. maj 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. septembra 2011. Pridobljeno 8. maja 2010.
- »Geographical data«. The State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan. Arhivirano iz spletišča dne 25. maja 2007. Pridobljeno 26. maja 2007.
- »Azerbaijan: Biodiversity«. Central Asia and Transcaucasus Network on Plant Genetic Resources. 2003. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. februarja 2012. Pridobljeno 17. februarja 2017.
- »Azerbaijan's mud volcanoes on Seven Wonders of Nature shortlist«. News.Az. Arhivirano iz spletišča dne 10. februarja 2010. Pridobljeno 8. februarja 2010.
- »Climate«. Water Resources of the Azerbaijan Republic. Institute of Hydrometeorology, Ministry of Ecology and Natural Resources. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. maja 2007. Pridobljeno 26. maja 2007.
- »The Karabakh Horse«. Karabakh Foundation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. oktobra 2010.
- »Azerbaijan – General Information«. Heydar Aliyev Foundation. Arhivirano iz spletišča dne 28. maja 2007. Pridobljeno 22. maja 2007.
- »Azerbaijan: Economy«. globalEDGE. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. oktobra 2007. Pridobljeno 29. maja 2007.
- »The traditional art of Azerbaijani carpet weaving in the Republic of Azerbaijan«. Unesco.org. Arhivirano iz spletišča dne 5. decembra 2010. Pridobljeno 4. januarja 2011.
- »Ancient Heritage of the BTC – SCP Pipeline Corridor«. Smithsonian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. aprila 2014. Pridobljeno 21. aprila 2014.

worldatlas.com

Čeprav je politično pogosto dodeljen Evropi, na splošno velja, da je geografsko vsaj večinoma v Jugozahodni Aziji, njegov severni del pa prečka Veliki Kavkaz, standardna ločnica med Azijo in Evropo. Združeni narodi classification of world regions uvrščajo Azerbajdžan v zahodno Azijo; Svetovni podatkovnik CIE ga uvršča pretežno v jugozahodno Azijo [1] in Merriam-Webster's Collegiate Dictionary ga uvršča na obe celini; NationalGeographic.com in Encyclopædia Britannica uvrščata v Azijo tudi Gruzijo. Nasprotno nekateri viri, kot je Worldatlas.com, uvrščajo Azerbajdžan v Evropo.

worldbank.org

World Bank (2018). Doing Business 2019 (PDF). World Bank Publications. str. 5, 11, 13. ISBN 1464813264.

worldcat.org

LaPorte, Jody (2016). »Semi-presidentialism in Azerbaijan«. V Elgie, Robert; Moestrup, Sophia (ur.). Semi-Presidentialism in the Caucasus and Central Asia. London: Palgrave Macmillan (objavljeno 15. maj 2016). str. 91–117. doi:10.1057/978-1-137-38781-3_4. ISBN 978-1-137-38780-6. LCCN 2016939393. OCLC 6039791976. LaPorte obravnava dinamiko polpredsedništva v Azerbajdžanu. Azerbajdžanski režim je nenavaden hibrid, v katerem polpredsedniške institucije delujejo v širšem kontekstu avtoritarnosti. Avtor primerja formalne ustavne določbe s politično prakso v državi in meni, da se formalni in neformalni viri oblasti združujejo, da bi okrepili dejanske pristojnosti predsedstva. Poleg znatnih formalnih pooblastil, določenih v ustavi, ima predsednik Azerbajdžana tudi podporo vladajoče stranke ter neformalnih družinskih in pokroviteljskih mrež. Na koncu LaPorte razpravlja o teoretičnih posledicah te simbioze med formalnimi in neformalnimi institucijami v azerbajdžanskem polpredsedniškem režimu.
Smith, Michael (april 2001). »Anatomy of Rumor: Murder Scandal, the Musavat Party and Narrative of the Russian Revolution in Baku, 1917–1920«. Journal of Contemporary History. 36 (2): 228. doi:10.1177/002200940103600202. ISSN 0022-0094. Rezultati marčevskih dogodkov so bili za Musavat takojšnji in popolni. V spopadih je bilo ubitih več sto njenih članov, do 12.000 muslimanskih civilistov je umrlo, na tisoče drugih je v množičnem eksodusu zapustilo Baku.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

worldheritagesite.org

»World Heritage Sites in Azerbaijan«. World Heritage Site.

yeltsin.ru

»Азербайджан. Восстановлена государственная независимость«. Ельцин Центр (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. septembra 2021. Pridobljeno 24. septembra 2021.