Naslov Rusdiejevega dela Joseph Anton: A Memoir združuje osebni imeni Josepha Conrada in Antona Čehova, dveh izmed Rushdiejevih najljubših avtorjev. »Meeting Salman Rushdie«, BBC, 17. september 2012.
Cohen, Scott A. (2009). »Imperialism Tempered by Expediency: Conrad and The Outlook«. Conradiana. Zv. 41, št. 1. str. 48–66. doi:10.1353/cnd.0.0030.
Lackey, Michael (2005). »The Moral Conditions for Genocide in Joseph Conrad's »Heart of Darkness««. College Literature. Zv. 32, št. 1. str. 39. doi:10.1353/lit.2005.0010. JSTOR25115244.
Watts, Cedric (1983). »'A Bloody Racist': About Achebe's View of Conrad"«. The Yearbook of English Studies. Zv. 13. str. 196–209. doi:10.2307/3508121. JSTOR3508121.
Lackey, Michael (2003). »Conrad Scholarship Under New-Millennium Western Eyes«. Journal of Modern Literature. Zv. 26, št. 3/4. str. 144. doi:10.1353/jml.2004.0030.
Conrad, Joseph; Cedric Thomas Watts (ur.) (2000-11-07). Lord Jim. Broadview Press, str. 13–14, 389–402. ISBN 978-1-55111-172-8. Pridobljeno 26. maja 2012.
Joseph Conrad; Harold Ray Stevens; J. H. Stape (17 January 2011). Last Essays. Cambridge University Press. Stran 260. ISBN 978-0-521-19059-6. Pridobljeno 13. aprila 2011.
Szczypien, Jean M. (1998). »Echoes from Konrad Wallenrod in Almayer's Folly and A Personal Record«. Nineteenth-Century Literature. Zv. 53, št. 1. str. 91–110. JSTOR2902971.
Lackey, Michael (2005). »The Moral Conditions for Genocide in Joseph Conrad's »Heart of Darkness««. College Literature. Zv. 32, št. 1. str. 39. doi:10.1353/lit.2005.0010. JSTOR25115244.
Watts, Cedric (1983). »'A Bloody Racist': About Achebe's View of Conrad"«. The Yearbook of English Studies. Zv. 13. str. 196–209. doi:10.2307/3508121. JSTOR3508121.
Conradov življenjepisec Zdzisław Najder je v dvostranskem spletnem članku z naslovom »Jak się nazywał Joseph Conrad?« (»Kako se je imenoval Joseph Conrad?«) zapisal: »Ko je bil krščen v starosti dveh dni, 5. decembra 1857, v Berdyczówu, ni bilo spisanega rojstnega lista, ker je bil krst samo »z vodo«. In med njegovim uradnim, z dokumentom zabeleženim krstom (v Żytomierzu) pet let pozneje, sam ni bil prisoten, ker je bil v Varšavi, kjer je čakal skupaj s svojimi starši na izgnanstvo v Rusijo. … Tako je veliko priložnosti za zmedo. To izpričujejo napake na ploščah in spomenikih. Toda pregled dokumentov – ne veliko, toda kar nekaj jih je preživelo – dovoljuje povsem nedvoumen odgovor na naslovno vprašanje. … 5. decembra 1857 je bil bodoči pisatelj krščen s tremi imeni: Józef (na čast dedku po materini strani), Teodor (na čast dedku po očetovi strani) in Konrad (nedvomno na čast junaku iz tretjega dela Dziady Adama Mickiewicza). Ta imena, v tem zaporedju (v nobenem zapisu se ne pojavljajo v drugačnem zaporedju), je podal sam pisatelj v obširnem avtobiografskem pismu, naslovljenem na njegovega prijatelja Edwarda Garnetta, z dne 20. februarja 1900 (poljsko besedilo v Listy J. Conrada [Pisma J. Conrad], uredil Zdzisław Najder, Warsaw, 1968). … Vendar v uradnem rojstnem listu (katerega prepis se je znašel v Jagielloński knjižnici v Krakovu, rokopis s signaturo 6391) nastopa samo eno ime: Konrad. In to edino ime sta v svojih pismih uporabljala oba njegova starša, Ewa Brobowska in Apollo Korzeniowski, kot tudi vsi člani družine. S tem edinim imenom se je sam podpisoval v pismih Poljakom. In to edino ime se je pojavljalo v njegovem potnem listu in drugih uradnih dokumentih. Na primer ko je leta 1914 »Joseph Conrad« po dolgi odsotnosti obiskal rodno deželo, kjer je nesrečno naletel na izbruh prve svetovne vojne, je v papirjih, ki so mu jih izdale vojaške oblasti cesarsko-kraljeve monarhije Avstro-Ogrske, bil imenovan 'Konrad Korzeniowski.'«
