Kijevska Rusija (Slovenian Wikipedia)

Analysis of information sources in references of the Wikipedia article "Kijevska Rusija" in Slovenian language version.

refsWebsite

Global rank Slovenian rank

7web.archive.org

1^st place

2^nd place

5books.google.com

3^rd place

11^th place

3worldcat.org

5^th place

10^th place

2britannica.com

40^th place

16^th place

2archeologia.ru

low place

5,343^rd place

1bartleby.com

1,295^th place

171^st place

1cambridge.org

305^th place

225^th place

1zgodovinskicasopis.si

low place

8,957^th place

1nbuv.gov.ua

2,280^th place

low place

1doi.org

2^nd place

5^th place

1rin.ru

6,790^th place

7,537^th place

1fordham.edu

1,648^th place

1,051^st place

1narod.ru

244^th place

237^th place

1msu.ru

1,129^th place

2,934^th place

1zeit.de

267^th place

320^th place

archeologia.ru

Tikhomirov, Mikhail Nikolaevich (1956). »Literacy among the citi dwellers«. Drevnerusskie goroda (Cities of Ancient Rus). Moscow. str. 261. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. aprila 2010. Pridobljeno 29. decembra 2009. (rusko)
Tikhomirov, Mikhail Nikolaevich (1956). »The origin of Russian cities«. Drevnerusskie goroda (Cities of Ancient Rus). Moscow. str. 36, 39, 43. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. aprila 2010. Pridobljeno 29. decembra 2009. (rusko)

bartleby.com

»Kievan Rus«. The Columbia Encyclopedia. 2001–2005.

books.google.com

Blöndal, Sigfús (1978). The Varangians of Byzantium. Cambridge University Press. str. 1. ISBN 978-0-521-03552-1. Arhivirano iz spletišča dne 14. aprila 2023. Pridobljeno 2. februarja 2014.
Stefan Brink, 'Who were the Vikings?', in The Viking World Arhivirano 14 April 2023 na Wayback Machine., ed. by Stefan Brink and Neil Price (Abingdon: Routledge, 2008), pp. 4–10 (pp. 6–7).
Sherman, Charles Phineas (1917). »Russia«. Roman Law in the Modern World. Boston: The Boston Book Company. str. 191.
Vernadsky, George (1973). »Russian Civilization in the Kievan Period: Education«. Kievan Russia. Yale University Press. str. 426. ISBN 0300016476.
Vernadsky, George (1973). »Social organization: Woman«. Kievan Russia. Yale University Press. str. 426. ISBN 0300016476.

britannica.com

»Rus | Slavs, Vikings & Scandinavia | Britannica«. www.britannica.com (v angleščini). Pridobljeno 25. januarja 2024.
Ukrainian language, Encyclopædia Britannica

cambridge.org

assets.cambridge.org

Plokhy, Serhii (2006). The Origins of the Slavic Nations: Premodern Identities in Russia, Ukraine, and Belarus (PDF). New York: Cambridge University Press. str. 10–15. ISBN 9780521864039.

doi.org

Motsia, Oleksandr (2009). «Руська» термінологія в Київському та Галицько-Волинському літописних зводах ["Ruthenian" question in Kyiv and Halych-Volyn annalistic codes] (PDF). Arkheolohiia (1). doi:10.6084/M9.FIGSHARE.1492467.V1. ISSN 0235-3490. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 2. februarja 2014. Pridobljeno 25. januarja 2023.

fordham.edu

»Medieval Sourcebook: Tables on Population in Medieval Europe«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. oktobra 2014. Pridobljeno 29. decembra 2009.

msu.ru

hist.msu.ru

Tikhomirov, Mikhail Nikolaevich (1953). Пособие для изучения Русской Правды (2. izdaja izd.). Moscow: Издание Московского университета. str. 190. (rusko)

narod.ru

ecoflash.narod.ru

Miklashevsky, N.; in sod. (2000). »Istoriya vodoprovoda v Rossii«. ИСТОРИЯ ВОДОПРОВОДА В РОССИИ [Zgodovina vodovoda v Rusiji] (v ruščini). Saint Petersburg, Russia: ?. str. 240. ISBN 9785820601149.

nbuv.gov.ua

dspace.nbuv.gov.ua

Motsia, Oleksandr (2009). «Руська» термінологія в Київському та Галицько-Волинському літописних зводах ["Ruthenian" question in Kyiv and Halych-Volyn annalistic codes] (PDF). Arkheolohiia (1). doi:10.6084/M9.FIGSHARE.1492467.V1. ISSN 0235-3490. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 2. februarja 2014. Pridobljeno 25. januarja 2023.

rin.ru

russia.rin.ru

Andrey Yurievich Bogolyubsky, Russia the Great, http://russia.rin.ru/guides_e/4960.html, prejeto 7. avgusta 2007

web.archive.org

Motsia, Oleksandr (2009). «Руська» термінологія в Київському та Галицько-Волинському літописних зводах ["Ruthenian" question in Kyiv and Halych-Volyn annalistic codes] (PDF). Arkheolohiia (1). doi:10.6084/M9.FIGSHARE.1492467.V1. ISSN 0235-3490. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 2. februarja 2014. Pridobljeno 25. januarja 2023.
Blöndal, Sigfús (1978). The Varangians of Byzantium. Cambridge University Press. str. 1. ISBN 978-0-521-03552-1. Arhivirano iz spletišča dne 14. aprila 2023. Pridobljeno 2. februarja 2014.
Stefan Brink, 'Who were the Vikings?', in The Viking World Arhivirano 14 April 2023 na Wayback Machine., ed. by Stefan Brink and Neil Price (Abingdon: Routledge, 2008), pp. 4–10 (pp. 6–7).
The Pechenegs, History and Warfare, Steven Lowe and Dmitriy V. Ryaboy
»Medieval Sourcebook: Tables on Population in Medieval Europe«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. oktobra 2014. Pridobljeno 29. decembra 2009.
Tikhomirov, Mikhail Nikolaevich (1956). »Literacy among the citi dwellers«. Drevnerusskie goroda (Cities of Ancient Rus). Moscow. str. 261. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. aprila 2010. Pridobljeno 29. decembra 2009. (rusko)
Tikhomirov, Mikhail Nikolaevich (1956). »The origin of Russian cities«. Drevnerusskie goroda (Cities of Ancient Rus). Moscow. str. 36, 39, 43. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. aprila 2010. Pridobljeno 29. decembra 2009. (rusko)

worldcat.org

Motsia, Oleksandr (2009). «Руська» термінологія в Київському та Галицько-Волинському літописних зводах ["Ruthenian" question in Kyiv and Halych-Volyn annalistic codes] (PDF). Arkheolohiia (1). doi:10.6084/M9.FIGSHARE.1492467.V1. ISSN 0235-3490. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 2. februarja 2014. Pridobljeno 25. januarja 2023.
Melnikova, E. A.; Petrukhin, V. Ya.; Institute of World History of the Russian Academy of Sciences, ur. (2014). Древняя Русь в средневековом мире: энциклопедия [Early Rus in the medieval world: encyclopedia]. Moscow: Ladomir. OCLC 1077080265.
Thaler, Claudia; Tikhomirova, Anastasia; dpa (24. februar 2022). »Krieg in der Ukraine: Die Rede von Wladimir Putin im Wortlaut«. Die Zeit (v nemščini). ISSN 0044-2070. Pridobljeno 29. aprila 2024.

zeit.de

Thaler, Claudia; Tikhomirova, Anastasia; dpa (24. februar 2022). »Krieg in der Ukraine: Die Rede von Wladimir Putin im Wortlaut«. Die Zeit (v nemščini). ISSN 0044-2070. Pridobljeno 29. aprila 2024.

zgodovinskicasopis.si

Malmenvall, Simon Malmenvall (2017). »Beseda o postavi in milosti metropolita Hilarijona kot primer osmišljanja preteklosti v Kijevski Rusiji«. Zgodovinski časopis. str. 9. Pridobljeno 25. januarja 2024. Ime Kijevska Rusija sledi uveljavljenemu poimenovanju v mednarodni historiografiji, s katerim se označuje prva etapa državnosti v kontekstu daljšega predmodernega pojava Stare Rusije. Rus' po eni strani zaobjema različne srednjeveške in zgodnje novoveške politične entitete v vzhodnoslovanskem prostoru, po drugi pa tudi nekdanjo etnično skupino, ki jo je mogoče šteti za nekakšno predhodnico današnjih Rusov, Ukrajincev in Belorusov. Staro Rusijo in Stare Ruse oziroma Rus' je tako treba ločevati od Rusije (rus. Россия, ukr. Россія, blr. Расія), s katero se od začetka 18. stoletja naprej označuje moderna ruska država (Ruski imperij in Ruska federacija).