Leto (Slovenian Wikipedia)

Analysis of information sources in references of the Wikipedia article "Leto" in Slovenian language version.

Last modified:

Ref.Un. Ref.Website
Global rank Slovenian rank
1st place
1st place
4th place
6th place
low place
1,076th place
2nd place
3rd place
9,159th place
4,136th place
1,577th place
954th place
9,842nd place
6,761st place
low place
7,889th place
1,041st place
371st place
119th place
99th place
6th place
4th place
14th place
19th place
5th place
5th place
15th place
23rd place
low place
3,122nd place

adsabs.harvard.edu (Global: 14th place; Slovenian: 19th place)

ui.adsabs.harvard.edu

archive.org (Global: 6th place; Slovenian: 4th place)

doi.org (Global: 2nd place; Slovenian: 3rd place)

geosociety.org (Global: low place; Slovenian: 3,122nd place)

iupui.edu (Global: 9,842nd place; Slovenian: 6,761st place)

aurora.rg.iupui.edu

newscientist.com (Global: 1,041st place; Slovenian: 371st place)

nih.gov (Global: 5th place; Slovenian: 5th place)

pubmed.ncbi.nlm.nih.gov

obspm.fr (Global: 9,159th place; Slovenian: 4,136th place)

hpiers.obspm.fr

presek.si (Global: low place; Slovenian: 1,076th place)

  • Prosen, Marijan (2001–2002). »Koledar« (PDF). Presek, List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje. Vol. 29, št. 1. Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. str. 18. ISSN 0351-6652. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 17. avgusta 2015.
  • Modic, Dušan (1993–1994). »Koledar« (PDF). Presek, List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje. Vol. 21, št. 2. Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. ISSN 0351-6652. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 16. avgusta 2015.

regenstrief.org (Global: low place; Slovenian: 7,889th place)

aurora.regenstrief.org

semanticscholar.org (Global: 15th place; Slovenian: 23rd place)

api.semanticscholar.org

unc.edu (Global: 1,577th place; Slovenian: 954th place)

  • Russ Rowlett. »Units: A«. How Many? A Dictionary of Units of Measurement. University of North Carolina. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. decembra 2008. Pridobljeno 9. januarja 2009.

usgs.gov (Global: 119th place; Slovenian: 99th place)

ngmdb.usgs.gov

  • North American Commission on Stratigraphic Nomenclature. »North American Stratigraphic Code (Article 13 (c))«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. februarja 2014. Pridobljeno 6. junija 2024. Dogovor in okrajšave. – Starost stratigrafske enote ali čas geološkega dogodka, kot je običajno določen z numeričnim datiranjem ali s sklicevanjem na umerjeno časovno skalo, se lahko izrazi v letih pred sedanjostjo. Enota za čas je sodobno leto, kot je trenutno priznano po vsem svetu. Priporočene (vendar ne obvezne) okrajšave za takšno starost so množitelji SI (Mednarodni sistem enot) skupaj z "a" za annus: ka, Ma in Ga za kilo-annus (103 leta), Mega-annus (106 let) oziroma Giga-annus (109 let). Uporaba teh izrazov po vrednosti starosti sledi dogovoru, uveljavljenemu na področju datiranja C-14. "Sedanjost" se nanaša na leto 1950 AD, kvalifikatorji, kot sta "pred" ali "pred sedanjostjo", pa so za vrednostjo izpuščeni, ker je merjenje trajanja od sedanjosti do preteklosti implicitno v označbi. Nasprotno pa trajanje oddaljenega intervala geološkega časa, kot število let, ne sme biti izraženo z istimi simboli. Okrajšave za število let, brez sklicevanja na sedanjost, so neformalne (npr. y ali yr za leta; moj, m.y. ali m.yr. za milijone let; in tako naprej, kot narekuje prednost). Na primer, meje obdobja pozne krede so trenutno umerjene na 63 milijonov in 96 milijonov, vendar je časovni interval, ki ga predstavlja ta doba, 33 milijonov let.

web.archive.org (Global: 1st place; Slovenian: 1st place)

  • Prosen, Marijan (2001–2002). »Koledar« (PDF). Presek, List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje. Vol. 29, št. 1. Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. str. 18. ISSN 0351-6652. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 17. avgusta 2015.
  • Russ Rowlett. »Units: A«. How Many? A Dictionary of Units of Measurement. University of North Carolina. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. decembra 2008. Pridobljeno 9. januarja 2009.
  • Gunther Schadow, Clement J. McDonald. »Unified Code for Units of Measure«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2008. Pridobljeno 16. avgusta 2015.
  • »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2010. Pridobljeno 16. avgusta 2015.
  • Modic, Dušan (1993–1994). »Koledar« (PDF). Presek, List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje. Vol. 21, št. 2. Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. ISSN 0351-6652. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 16. avgusta 2015.
  • North American Commission on Stratigraphic Nomenclature. »North American Stratigraphic Code (Article 13 (c))«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. februarja 2014. Pridobljeno 6. junija 2024. Dogovor in okrajšave. – Starost stratigrafske enote ali čas geološkega dogodka, kot je običajno določen z numeričnim datiranjem ali s sklicevanjem na umerjeno časovno skalo, se lahko izrazi v letih pred sedanjostjo. Enota za čas je sodobno leto, kot je trenutno priznano po vsem svetu. Priporočene (vendar ne obvezne) okrajšave za takšno starost so množitelji SI (Mednarodni sistem enot) skupaj z "a" za annus: ka, Ma in Ga za kilo-annus (103 leta), Mega-annus (106 let) oziroma Giga-annus (109 let). Uporaba teh izrazov po vrednosti starosti sledi dogovoru, uveljavljenemu na področju datiranja C-14. "Sedanjost" se nanaša na leto 1950 AD, kvalifikatorji, kot sta "pred" ali "pred sedanjostjo", pa so za vrednostjo izpuščeni, ker je merjenje trajanja od sedanjosti do preteklosti implicitno v označbi. Nasprotno pa trajanje oddaljenega intervala geološkega časa, kot število let, ne sme biti izraženo z istimi simboli. Okrajšave za število let, brez sklicevanja na sedanjost, so neformalne (npr. y ali yr za leta; moj, m.y. ali m.yr. za milijone let; in tako naprej, kot narekuje prednost). Na primer, meje obdobja pozne krede so trenutno umerjene na 63 milijonov in 96 milijonov, vendar je časovni interval, ki ga predstavlja ta doba, 33 milijonov let.
  • »Time Units«. Geological Society of America. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. junija 2016. Pridobljeno 17. februarja 2010.

worldcat.org (Global: 4th place; Slovenian: 6th place)

search.worldcat.org

  • Prosen, Marijan (2001–2002). »Koledar« (PDF). Presek, List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje. Vol. 29, št. 1. Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. str. 18. ISSN 0351-6652. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 17. avgusta 2015.
  • Modic, Dušan (1993–1994). »Koledar« (PDF). Presek, List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje. Vol. 21, št. 2. Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. ISSN 0351-6652. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 16. avgusta 2015.