Analysis of information sources in references of the Wikipedia article "Namakalni sistem Dudžjangjan" in Slovenian language version.
Li Bingu je bila naročena izvedba obsežne hidravlične raziskave za uravnavanje nepredvidljivega toka hitro tekočih spomladanskih in odmrznjenih voda reke Min, ki je redno poplavljala območja in naselja na ravninah okrog Čengduja, in hkrati zagotoviti, da reka Min teče neovirano skozi Čengdu, kar olajša plovbo vojaških ladij, ki bi lahko oskrbovale Činove logistične oskrbovalne linije.
Do leta 270 pr. n. št. je pripravil načrte za ublažitev poplavnih voda reke Min za celoletno namakanje na nižini Čengdu in plovnost do Čengduja. Prvotni načrt je predvideval gradnjo jezov ali nasipov za izkoriščanje reke Min pri Dudžjangjanu, kjer se hribi srečajo z nižino Čengdu, in obvodnega kanala za namakanje ravnine, ki bi sekal naravnost skozi naravno oviro, ki jo predstavlja gora Džjan.
Leta 268 pr. n. št. naj bi Li Bing osebno vodil deset tisoč delavcev v začetni fazi gradnje na bregovih reke Min. Delavci so izdelali bambusove kletke iz kamenja in jih metali v sredino reke. Štiri leta so potrebovali, da so dokončali nasip, ki spominja na ribja usta. Ko voda doseže Juzu, 'ribja usta', se naravno preusmeri v notranji in zunanji tok. Notranji tok je preusmeritveni kanal, ki vodi v Čengdu.
Ključni del projekta so bila preusmeritvena vrata, imenovana Baopingkou, ki spominjajo na vrat steklenice, skozi ta prehod pa bi lahko vode reke Min za vedno namakale nižino Chengdu. Leta 256 pred našim štetjem je bil projekt Dudžjangjan po 14 letih napornega dela dokončan. To je vsaj ena od prejetih zgodovinskih pripovedi, vendar je neizpodbitno, da je bil ta namakalni projekt v rabi na nižini Chengdu že več kot dve tisočletji.
Pred več kot 2000 leti je Li Bing (okoli 250–200 pr. n. št.) služil kot lokalni guverner države Šu. Takrat je reka Mingdžjang hitro tekla z gora. Ko je tekla čez Čengdujsko nižino, je pogosto poplavljala kmetijsko območje, kjer so lokalni kmetje močno trpeli zaradi vodne katastrofe. Li Bing in njegov sin sta zasnovala ta sistem za nadzor vode in organizirala na tisoče lokalnih ljudi, da so zgradili projekt.
V sušnih obdobjih jez ne deluje veliko, ko pa pride do poplav, reka dere naprej po notranjem kanalu. Ko se približa jezu, se začne reka hitro obračati in kmalu nastanejo številni vrtinci. Vrtinci se hitro spreminjajo, pometajo pesek in kamenčke ter jih mečejo v zunanji kanal. V poplavnih obdobjih ta preliv prenese 80 odstotkov sedimentov v zunanjo reko, hkrati pa čez jez meče pesek v zunanjo reko kamor teče odvečna voda. V starih časih cementa ni bilo v uporabi. Namesto tega so bile za jez uporabljene ogromne bambusove kletke. Napolnjene so bile s kamenjem in prodniki. Je pa trenutno armiranobetonski jez nadomestil starodavno ograjo.
Notranji kanal vodi do kanala ozkega grla, ki je vhod v obsežen namakalni sistem. Glavni kanal prereže goro na dva dela. Manjši del so kasneje poimenovali Li Dui, kar pomeni osamljen hrib. Čengdu je videti kot velika steklenica, debelni kanal med goro in hribom pa ima obliko ozkega grla. V poplavnih obdobjih se voda ne bo prelivala v magistralni kanal. Namesto tega teče v vrtincih v zunanji kanal. Glavni kanal deluje kot zaporna vrata za zaščito nižine Čengdu.
Li Bingu je bila naročena izvedba obsežne hidravlične raziskave za uravnavanje nepredvidljivega toka hitro tekočih spomladanskih in odmrznjenih voda reke Min, ki je redno poplavljala območja in naselja na ravninah okrog Čengduja, in hkrati zagotoviti, da reka Min teče neovirano skozi Čengdu, kar olajša plovbo vojaških ladij, ki bi lahko oskrbovale Činove logistične oskrbovalne linije.
Do leta 270 pr. n. št. je pripravil načrte za ublažitev poplavnih voda reke Min za celoletno namakanje na nižini Čengdu in plovnost do Čengduja. Prvotni načrt je predvideval gradnjo jezov ali nasipov za izkoriščanje reke Min pri Dudžjangjanu, kjer se hribi srečajo z nižino Čengdu, in obvodnega kanala za namakanje ravnine, ki bi sekal naravnost skozi naravno oviro, ki jo predstavlja gora Džjan.
Leta 268 pr. n. št. naj bi Li Bing osebno vodil deset tisoč delavcev v začetni fazi gradnje na bregovih reke Min. Delavci so izdelali bambusove kletke iz kamenja in jih metali v sredino reke. Štiri leta so potrebovali, da so dokončali nasip, ki spominja na ribja usta. Ko voda doseže Juzu, 'ribja usta', se naravno preusmeri v notranji in zunanji tok. Notranji tok je preusmeritveni kanal, ki vodi v Čengdu.
Ključni del projekta so bila preusmeritvena vrata, imenovana Baopingkou, ki spominjajo na vrat steklenice, skozi ta prehod pa bi lahko vode reke Min za vedno namakale nižino Chengdu. Leta 256 pred našim štetjem je bil projekt Dudžjangjan po 14 letih napornega dela dokončan. To je vsaj ena od prejetih zgodovinskih pripovedi, vendar je neizpodbitno, da je bil ta namakalni projekt v rabi na nižini Chengdu že več kot dve tisočletji.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: drugo (povezava)