»V njegovi knjigi Skrivno življenje Salvadorja Dalíja (The Secret Life of Salvador Dalí), sem bil opisan kot ateist, kar je bila v tistem času še hujša obtožba, kot če bi me nazival s komunistom. Ironično, v istem času, kot je izšla Dalíjeva knjiga, je pričel mož, ki so ga klicali Prendergast in je bil del katoliškega lobija v Washingtonu, izrabljati svoj vpliv v uradnih oblasteh, da so me odpustili. (Buñuelovo delo v Muzeju moderne umetnosti je bilo selekcija in distribucija antinacistično propagandnih filmov v severno in južno Ameriko, prav tako je bil tudi zadolžen za produkcijo tovrstnih filmov.) Pravzaprav nisem vedel ničesar o tem, dokler nisem prišel nekega dne v mojo pisarno in našel moji dve tajnici v solzah. Pokazali sta mi članek v reviji o filmu z naslovom Motion Picture Herald o posebno čudaški osebnosti z imenom Luis Buñuel, avtorju škandaloznega filma L'Âge d'Or (Zlata doba) in sedaj uredniku v Muzeju moderne umetnosti. Ta kleveta pravzaprav ni bila posebno nova zame, zato sem skomignil z rameni, a moji tajnici sta vztrajali, da je to nedvomno zelo resno. Ko sem vstopil v projekcijsko sobo, je kinooperater, ki je prav tako prebral novico, uperil prst v moj obraz in zarenčal: »Bad Boy!«
Na koncu sem postal še sam zaskrbljen in sem odšel ter poiskal Iris, ki je bila prav tako v solzah. Počutil sem se, kakor da bi me zares postavili na električni stol. Povedala mi je, da je leto poprej, v času ko se je pojavila Dalíjeva knjiga, Pendergast naslovil nekaj protestov na zunanje ministrstvo, ki je pričelo pritiskati na muzej, naj me odpustijo. Potrudili so se, da se je o zadevi molčalo eno leto; sedaj pa je s tem člankom škandal prišel v javnost, prav na isti dan, ko so se ameriške čete izkrcale v Afriki.
Čeprav me direktor muzeja, Alfred Barr, v to ni prisilil, sem se odločil podpisati odpoved in se znašel ponovno na cesti, star 43 let in brezposeln.« Luis Buñuel (1984). My Last Sigh: The Autobiography of Luis Buñuel (Moj poslednji vdih: Avtobiografija Luisa Buñuela. Vintage. str. 182–183. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. marca 2008. Pridobljeno 10. novembra 2007.
Če upoštevamo njegov rojstni list, na katerem je osnovana njegova natalna karta. Astrološka karta Salvadorja Dalíja Karta se nahaja na spletni strani astrotheme.fr.
»Izsek iz risanke Destino«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. aprila 2010. Pridobljeno 11. novembra 2007. Tudi v risanki Destino, sadu sodelovanja med Dalíjem in Disneyem, je opaziti številno simboliko; na konkretnem posnetku: šahovsko polje, razdeljeno na pol, babilonski stolp, razrezani torzo z odsekano glavo, lasata moška glava, ki spominja na božjo, tanka figura, ki "ribari" itn.
Ian Gibson (1997). The Shameful Life of Salvador Dali. W. W. Norton & Company. Gibson je odkril, da naj bi bil priimek »Dalí« (in številne njegove izpeljanke), zelo pogost priimek v nekaterih arabskih državah, kot so npr. Maroko, Tunizija, Alžirija ali Egipt. Po drugi strani, prav tako v skladu z Gibsonom, je imela družina Dalíjeve matere; družina Domènech iz Barcelone; židovske korenine.
Bosquet, Alain, Conversations with Dalí (Pogovori z Dalíjem), 1969. p. 19. PDF. (Dalí o Garcii Lorca) Dalí: Bil je homoseksualen, kot vedo vsi, in noro zaljubljen vame. Dvakrat me je poskušal stisniti.... Bilo mi je izredno neprijetno, ker sam nisem bil homoseksualen in se za to tudi nisem posebej zanimal.
ucmerced.edu
ucmshare.ucmerced.edu
Hodge Nicola in Libby Anson. The A–Z of Art: The World's Greatest and Most Popular Artists and Their Works. California: Thunder Bay Press, 1996. Online citationArhivirano 2006-09-21 na Wayback Machine..
Hodge Nicola in Libby Anson. The A–Z of Art: The World's Greatest and Most Popular Artists and Their Works. California: Thunder Bay Press, 1996. Online citationArhivirano 2006-09-21 na Wayback Machine..
»V njegovi knjigi Skrivno življenje Salvadorja Dalíja (The Secret Life of Salvador Dalí), sem bil opisan kot ateist, kar je bila v tistem času še hujša obtožba, kot če bi me nazival s komunistom. Ironično, v istem času, kot je izšla Dalíjeva knjiga, je pričel mož, ki so ga klicali Prendergast in je bil del katoliškega lobija v Washingtonu, izrabljati svoj vpliv v uradnih oblasteh, da so me odpustili. (Buñuelovo delo v Muzeju moderne umetnosti je bilo selekcija in distribucija antinacistično propagandnih filmov v severno in južno Ameriko, prav tako je bil tudi zadolžen za produkcijo tovrstnih filmov.) Pravzaprav nisem vedel ničesar o tem, dokler nisem prišel nekega dne v mojo pisarno in našel moji dve tajnici v solzah. Pokazali sta mi članek v reviji o filmu z naslovom Motion Picture Herald o posebno čudaški osebnosti z imenom Luis Buñuel, avtorju škandaloznega filma L'Âge d'Or (Zlata doba) in sedaj uredniku v Muzeju moderne umetnosti. Ta kleveta pravzaprav ni bila posebno nova zame, zato sem skomignil z rameni, a moji tajnici sta vztrajali, da je to nedvomno zelo resno. Ko sem vstopil v projekcijsko sobo, je kinooperater, ki je prav tako prebral novico, uperil prst v moj obraz in zarenčal: »Bad Boy!«
Na koncu sem postal še sam zaskrbljen in sem odšel ter poiskal Iris, ki je bila prav tako v solzah. Počutil sem se, kakor da bi me zares postavili na električni stol. Povedala mi je, da je leto poprej, v času ko se je pojavila Dalíjeva knjiga, Pendergast naslovil nekaj protestov na zunanje ministrstvo, ki je pričelo pritiskati na muzej, naj me odpustijo. Potrudili so se, da se je o zadevi molčalo eno leto; sedaj pa je s tem člankom škandal prišel v javnost, prav na isti dan, ko so se ameriške čete izkrcale v Afriki.
Čeprav me direktor muzeja, Alfred Barr, v to ni prisilil, sem se odločil podpisati odpoved in se znašel ponovno na cesti, star 43 let in brezposeln.« Luis Buñuel (1984). My Last Sigh: The Autobiography of Luis Buñuel (Moj poslednji vdih: Avtobiografija Luisa Buñuela. Vintage. str. 182–183. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. marca 2008. Pridobljeno 10. novembra 2007.
»Izsek iz risanke Destino«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. aprila 2010. Pridobljeno 11. novembra 2007. Tudi v risanki Destino, sadu sodelovanja med Dalíjem in Disneyem, je opaziti številno simboliko; na konkretnem posnetku: šahovsko polje, razdeljeno na pol, babilonski stolp, razrezani torzo z odsekano glavo, lasata moška glava, ki spominja na božjo, tanka figura, ki "ribari" itn.
