Vanilja (začimba) (Slovenian Wikipedia)

Analysis of information sources in references of the Wikipedia article "Vanilja (začimba)" in Slovenian language version.

refsWebsite

Global rank Slovenian rank

22web.archive.org

1^st place

2^nd place

10doi.org

2^nd place

5^th place

6semanticscholar.org

11^th place

51^st place

4books.google.com

3^rd place

11^th place

3archive.org

6^th place

9^th place

2crcnetbase.com

low place

2jstor.org

26^th place

53^rd place

2worldcat.org

5^th place

10^th place

2nih.gov

4^th place

8^th place

1ufl.edu

921^st place

363^rd place

1herbsocietynashville.org

low place

1nationalgeographic.com

344^th place

85^th place

1fao.org

318^th place

126^th place

1thestar.com

336^th place

1,511^th place

1vanillaexchange.com

low place

1sciencedirect.com

149^th place

140^th place

1harvard.edu

18^th place

31^st place

1efloras.org

732^nd place

558^th place

1etymonline.com

287^th place

124^th place

1chicagotribune.com

95^th place

945^th place

1umich.edu

459^th place

248^th place

1researchgate.net

120^th place

191^st place

1silvercloudestates.com

low place

1ucr.edu

1,553^rd place

526^th place

1slofoodgroup.com

low place

1chromatographyonline.com

low place

1acs.org

1,248^th place

703^rd place

1bakerpedia.com

low place

1kerala.gov.in

2,550^th place

low place

1cirad.fr

5,122^nd place

low place

1niscair.res.in

low place

1cooksvanilla.com

low place

1fda.gov

447^th place

409^th place

acs.org

cen.acs.org

Bomgardner, M.M. (2016). »The problem with vanilla«. Chemical and Engineering News. 94 (36): 38–42. doi:10.1021/cen-09436-cover. Arhivirano iz spletišča dne 10. septembra 2017.

archive.org

Lubinsky, Pesach; Bory, Séverine; Hernández Hernández, Juan; Kim, Seung-Chul; Gómez-Pompa, Arturo (2008). »Origins and Dispersal of Cultivated Vanilla (Vanilla planifolia Jacks. [Orchidaceae])«. Economic Botany. 62 (2): 127–38. doi:10.1007/s12231-008-9014-y. S2CID 11744202.
Janet Hazen (1995). Vanilla. Chronicle Books. ISBN 9780811802543.
George, P. S.; Ravishankar, G. A. (1997). »In vitro multiplication of Vanilla planifolia using axillary bud explants«. Plant Cell Reports. 16 (7): 490–494. doi:10.1007/BF01092772. PMID 30727638. S2CID 25158520.

bakerpedia.com

»Vanillin | Baking Ingredients«. BAKERpedia (v ameriški angleščini). 17. november 2016. Pridobljeno 11. marca 2022.

books.google.com

Bleu, The Chefs of Le Cordon (21. april 2010). Le Cordon Bleu Cuisine Foundations. Cengage Learning. ISBN 9781435481374. Arhivirano iz spletišča dne 28. aprila 2016 – prek Google Books.
Mushet, Cindy; Table, Sur La (21. oktober 2008). The Art and Soul of Baking (v angleščini). Andrews McMeel Publishing. ISBN 9780740773341. Arhivirano iz spletišča dne 8. decembra 2017.
Gobley, N.-T. (1858). »Recherches sur le principe odorant de la vanilla« [Research on the fragrant substance of vanilla]. Journal de Pharmacie et de Chimie. Series 3. 34: 401–405. Arhivirano iz spletišča dne 3. junija 2016.
Arana, Francisca E. (Oktober 1944). »Vanilla curing and its chemistry«. Bulletin (42): 1–17. Arhivirano iz spletišča dne 27. aprila 2016.

chicagotribune.com

Brockman, Terra (11. junij 2008). »Types of Vanilla«. Chicago Tribune. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. junija 2008. Pridobljeno 1. maja 2010.

chromatographyonline.com

Margraf, Marelke (Julij 2015). »Comparison of Compounds in Bourbon Vanilla Extract and Vanilla Flavour«. The Application Notebook. The Application Notebook-07-01-2015.

cirad.fr

revues.cirad.fr

Stehlé, Henri (1952). »Le Vanillier et sa culture: Histoire - Botanique - Géographie - Écologie du vanillier«. Fruits (v francoščini). 7: 50–56.

cooksvanilla.com

»About Vanilla – Vanilla imitations«. Cook Flavoring Company. 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. aprila 2009. Pridobljeno 22. junija 2011.

crcnetbase.com

Rain, Patricia; Lubinsky, Pesach (2011). »Vanilla Use in Colonial Mexico and Traditional Totonac Vanilla Farming«. V Odoux, Eric; Grisoni, Michel (ur.). Vanilla. USA: CRC Press. str. 252. ISBN 978-1-4200-8337-8.^{[mrtva povezava]}
Rain, Patricia; Lubinsky, Pesach (2011). »Vanilla Production in Mexico«. V Odoux, Eric; Grisoni, Michel (ur.). Vanilla. USA: CRC Press. str. 336. ISBN 978-1-4200-8337-8.^{[mrtva povezava]}

doi.org

Correll, Donovan S. (1953). »Vanilla: Its Botany, History, Cultivation and Economic Import«. Economic Botany. 7 (4): 291–358. doi:10.1007/BF02930810. ISSN 0013-0001. JSTOR 4287786. S2CID 34061570.
Correll, Donovan S. (1953). »Vanilla: Its Botany, History, Cultivation and Economic Import«. Economic Botany. 7 (4): 291–358. doi:10.1007/BF02930810. ISSN 0013-0001. JSTOR 4287786. S2CID 34061570.
Zhu, Annah (21. november 2018). »Hot money, cold beer: Navigating the vanilla and rosewood export economies in northeastern Madagascar«. American Ethnologist. 45 (2): 253–267. doi:10.1111/amet.12636.
Linares, V.; Adams, M. J.; Cradic, M. S.; Finkelstein, I.; Lipschits, O.; Martin, M. A. S.; Neumann, R.; Stockhammer, P. W.; Gadot, Y. (Junij 2019). »First evidence for vanillin in the old world: Its use as mortuary offering in Middle Bronze Canaan«. Journal of Archaeological Science: Reports. 25: 77–84. Bibcode:2019JArSR..25...77L. doi:10.1016/j.jasrep.2019.03.034. S2CID 181608839.
Lubinsky, Pesach; Bory, Séverine; Hernández Hernández, Juan; Kim, Seung-Chul; Gómez-Pompa, Arturo (2008). »Origins and Dispersal of Cultivated Vanilla (Vanilla planifolia Jacks. [Orchidaceae])«. Economic Botany. 62 (2): 127–38. doi:10.1007/s12231-008-9014-y. S2CID 11744202.
Besse, Pascale; Silva, Denis Da; Bory, Séverine; Grisoni, Michel; Le Bellec, Fabrice; Duval, Marie-France (2004). »RAPD genetic diversity in cultivated vanilla: Vanilla planifolia, and relationships with V. Tahitensis and V. Pompona«. Plant Science. 167 (2): 379–85. doi:10.1016/j.plantsci.2004.04.007.
Bomgardner, M.M. (2016). »The problem with vanilla«. Chemical and Engineering News. 94 (36): 38–42. doi:10.1021/cen-09436-cover. Arhivirano iz spletišča dne 10. septembra 2017.
George, P. S.; Ravishankar, G. A. (1997). »In vitro multiplication of Vanilla planifolia using axillary bud explants«. Plant Cell Reports. 16 (7): 490–494. doi:10.1007/BF01092772. PMID 30727638. S2CID 25158520.
Burdock GA (2007). »Safety assessment of castoreum extract as a food ingredient«. Int. J. Toxicol. 26 (1): 51–55. doi:10.1080/10915810601120145. PMID 17365147. S2CID 39977652.
S. Van Dyk; P. Holford; P. Subedi; K. Walsh; M. Williams; W.B. McGlasson (2014). »Determining the harvest maturity of vanilla beans«. Scientia Horticulturae. 168: 249–257. doi:10.1016/j.scienta.2014.02.002.

efloras.org

Ackerman, James D. (2002). »Vanilla«. V Flora of North America Editorial Committee (ur.). Flora of North America North of Mexico (FNA). Zv. 26. New York and Oxford. Arhivirano iz spletišča dne 29. februarja 2008. Pridobljeno 22. julija 2008 – prek eFloras.org, Missouri Botanical Garden, St. Louis, MO & Harvard University Herbaria, Cambridge, MA. Spanish vainilla, little pod or capsule, referring to long, podlike fruits

etymonline.com

»Online Etymology Dictionary«. Etymonline.com. Arhivirano iz spletišča dne 12. marca 2011. Pridobljeno 1. maja 2010.

fao.org

»Crops, Vanilla«. FAO Global Statistical Yearbook. 2019. Pridobljeno 13. aprila 2020.

fda.gov

»IMPORT ALERT IA2807: "DETENTION WITHOUT PHYSICAL EXAMINATION OF COUMARIN IN VANILLA PRODUCTS (EXTRACTS – FLAVORINGS – IMITATIONS)"«. U.S. Food and Drug Administration Office of Regulatory Affairs. Januar 1998. Arhivirano iz spletišča dne 3. junija 2009. Pridobljeno 21. decembra 2007.

harvard.edu

ui.adsabs.harvard.edu

Linares, V.; Adams, M. J.; Cradic, M. S.; Finkelstein, I.; Lipschits, O.; Martin, M. A. S.; Neumann, R.; Stockhammer, P. W.; Gadot, Y. (Junij 2019). »First evidence for vanillin in the old world: Its use as mortuary offering in Middle Bronze Canaan«. Journal of Archaeological Science: Reports. 25: 77–84. Bibcode:2019JArSR..25...77L. doi:10.1016/j.jasrep.2019.03.034. S2CID 181608839.

herbsocietynashville.org

The Herb Society of Nashville. »The Life of Spice«. The Herb Society of Nashville. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. septembra 2011. Po ujetju Montezume ga je eden od Cortésovih častnikov videl piti "čokolado" (narejeno iz kakavovih zrn v prahu in mlete koruze z okusom mletih strokov vanilje in medu). Španci so to pijačo poskusili sami in bili nad novim občutkom okusa tako navdušeni, da so vzorce odnesli nazaj v Španijo.« in „Pravzaprav je bila vanilja in ne čokolada tista, ki je dosegla večji uspeh in do leta 1700 se je uporaba vanilje razširila po vsej Evropi. Mehika je tri stoletja postala vodilna proizvajalka vanilje. – Povzeto iz 'Spices of the World Cookbook' by McCormick and 'The Book of Spices' by Frederic Rosengarten, Jr

jstor.org

Correll, Donovan S. (1953). »Vanilla: Its Botany, History, Cultivation and Economic Import«. Economic Botany. 7 (4): 291–358. doi:10.1007/BF02930810. ISSN 0013-0001. JSTOR 4287786. S2CID 34061570.
Correll, Donovan S. (1953). »Vanilla: Its Botany, History, Cultivation and Economic Import«. Economic Botany. 7 (4): 291–358. doi:10.1007/BF02930810. ISSN 0013-0001. JSTOR 4287786. S2CID 34061570.

kerala.gov.in

old.kerala.gov.in

Anilkumar, A. S. (Februar 2004). »Vanilla cultivation: A profitable agri-based enterprise« (PDF). Kerala Calling: 26–30. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 28. februarja 2013.

nationalgeographic.com

Rebecca Rupp (23. oktober 2014). »The History of Vanilla« (v angleščini). National Geographic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. februarja 2021. Pridobljeno 14. junija 2022.

nih.gov

pubmed.ncbi.nlm.nih.gov

George, P. S.; Ravishankar, G. A. (1997). »In vitro multiplication of Vanilla planifolia using axillary bud explants«. Plant Cell Reports. 16 (7): 490–494. doi:10.1007/BF01092772. PMID 30727638. S2CID 25158520.
Burdock GA (2007). »Safety assessment of castoreum extract as a food ingredient«. Int. J. Toxicol. 26 (1): 51–55. doi:10.1080/10915810601120145. PMID 17365147. S2CID 39977652.

niscair.res.in

nopr.niscair.res.in

Giridhar P, Ravishankar GA (2004). »Efficient micropropagation of Vanilla planifolia Andr. under influence of thidiazuron, zeatin and coconut milk«. Indian Journal of Biotechnology. 3 (1): 113–118. Arhivirano iz spletišča dne 6. maja 2014.

researchgate.net

Lubinsky, Pesach; Van Dam, Matthew; Van Dam, Alex (2006). »Pollination of Vanilla and Evolution in the Orchidaceae«. Lindleyana. 75 (12): 926–9. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 21. novembra 2016. Pridobljeno 20. novembra 2016.

sciencedirect.com

Linares, V.; Adams, M. J.; Cradic, M. S.; Finkelstein, I.; Lipschits, O.; Martin, M. A. S.; Neumann, R.; Stockhammer, P. W.; Gadot, Y. (Junij 2019). »First evidence for vanillin in the old world: Its use as mortuary offering in Middle Bronze Canaan«. Journal of Archaeological Science: Reports. 25: 77–84. Bibcode:2019JArSR..25...77L. doi:10.1016/j.jasrep.2019.03.034. S2CID 181608839.

semanticscholar.org

api.semanticscholar.org

Correll, Donovan S. (1953). »Vanilla: Its Botany, History, Cultivation and Economic Import«. Economic Botany. 7 (4): 291–358. doi:10.1007/BF02930810. ISSN 0013-0001. JSTOR 4287786. S2CID 34061570.
Correll, Donovan S. (1953). »Vanilla: Its Botany, History, Cultivation and Economic Import«. Economic Botany. 7 (4): 291–358. doi:10.1007/BF02930810. ISSN 0013-0001. JSTOR 4287786. S2CID 34061570.
Linares, V.; Adams, M. J.; Cradic, M. S.; Finkelstein, I.; Lipschits, O.; Martin, M. A. S.; Neumann, R.; Stockhammer, P. W.; Gadot, Y. (Junij 2019). »First evidence for vanillin in the old world: Its use as mortuary offering in Middle Bronze Canaan«. Journal of Archaeological Science: Reports. 25: 77–84. Bibcode:2019JArSR..25...77L. doi:10.1016/j.jasrep.2019.03.034. S2CID 181608839.
Lubinsky, Pesach; Bory, Séverine; Hernández Hernández, Juan; Kim, Seung-Chul; Gómez-Pompa, Arturo (2008). »Origins and Dispersal of Cultivated Vanilla (Vanilla planifolia Jacks. [Orchidaceae])«. Economic Botany. 62 (2): 127–38. doi:10.1007/s12231-008-9014-y. S2CID 11744202.
George, P. S.; Ravishankar, G. A. (1997). »In vitro multiplication of Vanilla planifolia using axillary bud explants«. Plant Cell Reports. 16 (7): 490–494. doi:10.1007/BF01092772. PMID 30727638. S2CID 25158520.
Burdock GA (2007). »Safety assessment of castoreum extract as a food ingredient«. Int. J. Toxicol. 26 (1): 51–55. doi:10.1080/10915810601120145. PMID 17365147. S2CID 39977652.

silvercloudestates.com

Silver Cloud Estates. »History of Vanilla«. Silver Cloud Estates. Arhivirano iz spletišča dne 19. februarja 2008. Pridobljeno 23. julija 2008. Leta 1837 je belgijskemu botaniku Morrenu uspelo umetno oprašiti cvet vanilije. Na Reunionu so poskusili z Morrenovim procesom, a ni uspel. Šele leta 1841 je 12-letni suženj po imenu Edmond Albius odkril pravilno tehniko ročnega opraševanja cvetov.

slofoodgroup.com

»What are The Best Vanilla Beans to Buy and Why?«. Slofoodgroup. Pridobljeno 30. decembra 2020.

thestar.com

Forani, Jonathan (20. september 2017). »Eager bakers may face a cake crisis as vanilla supply evaporates«. Toronto Star. Arhivirano iz spletišča dne 21. septembra 2017. Pridobljeno 21. septembra 2017.

ucr.edu

newsroom.ucr.edu

»Tahitian Vanilla Originated in Maya Forests, Says UC Riverside Botanist«. University of California at Riverside, Newsroom. 21. avgust 2008. Arhivirano iz spletišča dne 17. maja 2017. Pridobljeno 28. junija 2017.

ufl.edu

edis.ifas.ufl.edu

»HS1348/HS1348: Vanilla Cultivation in Southern Florida«. edis.ifas.ufl.edu (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. decembra 2022. Pridobljeno 27. aprila 2022.

umich.edu

quod.lib.umich.edu

Diderot, Denis (september 2007). »Vanilla«. Encyclopedia of Diderot & d'Alembert – Collaborative Translation Project. Arhivirano iz spletišča dne 21. septembra 2015. Pridobljeno 1. aprila 2015.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

vanillaexchange.com

»Rainforest Vanilla Conservation Association«. RVCA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. junija 2009. Pridobljeno 16. junija 2011.

web.archive.org

»HS1348/HS1348: Vanilla Cultivation in Southern Florida«. edis.ifas.ufl.edu (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. decembra 2022. Pridobljeno 27. aprila 2022.
The Herb Society of Nashville. »The Life of Spice«. The Herb Society of Nashville. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. septembra 2011. Po ujetju Montezume ga je eden od Cortésovih častnikov videl piti "čokolado" (narejeno iz kakavovih zrn v prahu in mlete koruze z okusom mletih strokov vanilje in medu). Španci so to pijačo poskusili sami in bili nad novim občutkom okusa tako navdušeni, da so vzorce odnesli nazaj v Španijo.« in „Pravzaprav je bila vanilja in ne čokolada tista, ki je dosegla večji uspeh in do leta 1700 se je uporaba vanilje razširila po vsej Evropi. Mehika je tri stoletja postala vodilna proizvajalka vanilje. – Povzeto iz 'Spices of the World Cookbook' by McCormick and 'The Book of Spices' by Frederic Rosengarten, Jr
Rebecca Rupp (23. oktober 2014). »The History of Vanilla« (v angleščini). National Geographic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. februarja 2021. Pridobljeno 14. junija 2022.
Bleu, The Chefs of Le Cordon (21. april 2010). Le Cordon Bleu Cuisine Foundations. Cengage Learning. ISBN 9781435481374. Arhivirano iz spletišča dne 28. aprila 2016 – prek Google Books.
Forani, Jonathan (20. september 2017). »Eager bakers may face a cake crisis as vanilla supply evaporates«. Toronto Star. Arhivirano iz spletišča dne 21. septembra 2017. Pridobljeno 21. septembra 2017.
»Rainforest Vanilla Conservation Association«. RVCA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. junija 2009. Pridobljeno 16. junija 2011.
Ackerman, James D. (2002). »Vanilla«. V Flora of North America Editorial Committee (ur.). Flora of North America North of Mexico (FNA). Zv. 26. New York and Oxford. Arhivirano iz spletišča dne 29. februarja 2008. Pridobljeno 22. julija 2008 – prek eFloras.org, Missouri Botanical Garden, St. Louis, MO & Harvard University Herbaria, Cambridge, MA. Spanish vainilla, little pod or capsule, referring to long, podlike fruits
»Online Etymology Dictionary«. Etymonline.com. Arhivirano iz spletišča dne 12. marca 2011. Pridobljeno 1. maja 2010.
Brockman, Terra (11. junij 2008). »Types of Vanilla«. Chicago Tribune. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. junija 2008. Pridobljeno 1. maja 2010.
Diderot, Denis (september 2007). »Vanilla«. Encyclopedia of Diderot & d'Alembert – Collaborative Translation Project. Arhivirano iz spletišča dne 21. septembra 2015. Pridobljeno 1. aprila 2015.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
Lubinsky, Pesach; Van Dam, Matthew; Van Dam, Alex (2006). »Pollination of Vanilla and Evolution in the Orchidaceae«. Lindleyana. 75 (12): 926–9. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 21. novembra 2016. Pridobljeno 20. novembra 2016.
Morren, C. (1837). »Note sur la première fructification du Vanillier en Europe (Note on the first fruiting of vanilla in Europe)«. Annales de la Société Royale d'Horticulture de Paris. 20: 331–334. Morren describes the process of artificially pollinating vanilla on p. 333:"Pravzaprav ni nastal noben plod, razen na štiriinpetdesetih cvetovih, ki sem jim umetno posredoval cvetni prah. Odstranimo predpasnik ali ga dvignemo in ga postavimo v stik s stigmo celotno maso cvetnega prahu ali le del te mase, ker lahko en sam od teh, razrezan na osem ali deset kosov, oplodi toliko cvetov.}}" (Pravzaprav je bil plod proizveden le na štiriinpetdesetih cvetovih do ki sem ga umetno posredoval cvetnemu prahu. Odstranite labellum ali ga dvignite in postavite v stik s stigmo celotno maso cvetnega prahu [tj. pollinija] ali le del te mase, za samo enega od teh, razrezan osem ali deset kosov, lahko oplodi toliko cvetov.) Dostopno na spletu na: Hortalia.org
Silver Cloud Estates. »History of Vanilla«. Silver Cloud Estates. Arhivirano iz spletišča dne 19. februarja 2008. Pridobljeno 23. julija 2008. Leta 1837 je belgijskemu botaniku Morrenu uspelo umetno oprašiti cvet vanilije. Na Reunionu so poskusili z Morrenovim procesom, a ni uspel. Šele leta 1841 je 12-letni suženj po imenu Edmond Albius odkril pravilno tehniko ročnega opraševanja cvetov.
Mushet, Cindy; Table, Sur La (21. oktober 2008). The Art and Soul of Baking (v angleščini). Andrews McMeel Publishing. ISBN 9780740773341. Arhivirano iz spletišča dne 8. decembra 2017.
»Tahitian Vanilla Originated in Maya Forests, Says UC Riverside Botanist«. University of California at Riverside, Newsroom. 21. avgust 2008. Arhivirano iz spletišča dne 17. maja 2017. Pridobljeno 28. junija 2017.
Bomgardner, M.M. (2016). »The problem with vanilla«. Chemical and Engineering News. 94 (36): 38–42. doi:10.1021/cen-09436-cover. Arhivirano iz spletišča dne 10. septembra 2017.
Gobley, N.-T. (1858). »Recherches sur le principe odorant de la vanilla« [Research on the fragrant substance of vanilla]. Journal de Pharmacie et de Chimie. Series 3. 34: 401–405. Arhivirano iz spletišča dne 3. junija 2016.
Anilkumar, A. S. (Februar 2004). »Vanilla cultivation: A profitable agri-based enterprise« (PDF). Kerala Calling: 26–30. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 28. februarja 2013.
Giridhar P, Ravishankar GA (2004). »Efficient micropropagation of Vanilla planifolia Andr. under influence of thidiazuron, zeatin and coconut milk«. Indian Journal of Biotechnology. 3 (1): 113–118. Arhivirano iz spletišča dne 6. maja 2014.
»About Vanilla – Vanilla imitations«. Cook Flavoring Company. 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. aprila 2009. Pridobljeno 22. junija 2011.
»IMPORT ALERT IA2807: "DETENTION WITHOUT PHYSICAL EXAMINATION OF COUMARIN IN VANILLA PRODUCTS (EXTRACTS – FLAVORINGS – IMITATIONS)"«. U.S. Food and Drug Administration Office of Regulatory Affairs. Januar 1998. Arhivirano iz spletišča dne 3. junija 2009. Pridobljeno 21. decembra 2007.
Arana, Francisca E. (Oktober 1944). »Vanilla curing and its chemistry«. Bulletin (42): 1–17. Arhivirano iz spletišča dne 27. aprila 2016.

worldcat.org

Correll, Donovan S. (1953). »Vanilla: Its Botany, History, Cultivation and Economic Import«. Economic Botany. 7 (4): 291–358. doi:10.1007/BF02930810. ISSN 0013-0001. JSTOR 4287786. S2CID 34061570.
Correll, Donovan S. (1953). »Vanilla: Its Botany, History, Cultivation and Economic Import«. Economic Botany. 7 (4): 291–358. doi:10.1007/BF02930810. ISSN 0013-0001. JSTOR 4287786. S2CID 34061570.