Vikinška doba (Slovenian Wikipedia)

Analysis of information sources in references of the Wikipedia article "Vikinška doba" in Slovenian language version.

refsWebsite
Global rank Slovenian rank
1st place
2nd place
3rd place
11th place
5th place
10th place
6th place
9th place
12th place
44th place
4,061st place
5,542nd place
low place
low place
2nd place
5th place
9,126th place
low place
low place
low place
low place
low place
low place
low place

archive.org

  • Mawer, Allen (1913). The Vikings. Cambridge University Press. str. 1. ISBN 095173394X. Izraz "Viking" izhaja iz staronordijske besede "vík", kar pomeni zaliv, in pomeni "tisti, ki straši v zalivu, potoku ali fjordu". V 9. in 10. stoletju so ga začeli bolj uporabljati predvsem tisti bojevniki, ki so zapustili svoje domove v Skandinaviji in izvedli pohode na glavne evropske države. To je ozka in tehnično edina pravilna uporaba izraza 'Viking', toda v izrazih, kot so 'vikinška civilizacija', 'vikinška doba', 'vikinško gibanje', 'vikinški vpliv', je beseda prišla do ima širši pomen in se uporablja kot jedrnat in priročen izraz za opis celotne civilizacije, dejavnosti in vpliva skandinavskih ljudstev v določenem obdobju njihove zgodovine ...

books.google.com

doi.org

english-heritage.org.uk

h2g2.com

  • »Ena najbolj priljubljenih razlag za vikinški fenomen je, da je prenaseljenost povzročila potrebo po več zemlje – zlasti v gorati Norveški – in zato je Vikinge v veliki meri vodila želja po kolonizaciji. Peter Sawyer je na primer v 1971, je dejal, da so bili prvi napadi Norvežanov na Veliko Britanijo stranski produkt kolonizacije Orkneyjev in Šetlandov in da so bili Norvežani bolj zainteresirani za naseljevanje kot za plenjenje. V zadnjem času pa se je pojavilo nekaj težav se je pojavil s to razlago. Za začetek je Sawyer leta 1982 nekoliko odstopil z besedami, da ni dobrih dokazov za kakršen koli populacijski pritisk v osmem stoletju. Patrick Wormald je dodal, da je bilo za prenaseljenost samo koncentracija prebivalstva zaradi gospodarske širitve in rudarjenje železove rude V nadaljnji točki Wormald navaja, da ni bilo najdenih jasnih dokazov o kakršni koli vikinški naselbini do sredine 9. stoletja, približno 50–60 let po začetku napadov. Tako se zdi, da je bila kolonizacija sekundarna značilnost vikinške dejavnosti; uspeh napadov je odprl pot poravnavi, vendar jih to ni motiviralo, vsaj ne na začetku."The Vikings – Why They Did It, from the edited h2g2, the Unconventional Guide to Life, the Universe and Everything" Arhivirano 18 May 2015 na Wayback Machine. (3 July 2000). See also P.H. Sawyer, "The Causes of the Viking Age" in The Vikings (R.T. Farrell, ed. 1982), London: Phillimore & Co, pp. 1–7; P.H. Sawyer, The Age of the Vikings (2nd Ed. 1971), London: Edward Arnold). "Predlagali so, da je širitev v vikinški dobi spodbudila rast prebivalstva, ki je presegla zmožnosti domačih virov. Arheološki dokazi kažejo, da so bile v času tuje ekspanzije posekane nove kmetije na redko poseljenih gozdnih območjih - zato je pritisk rast prebivalstva zagotovo prispeva dejavnik." Arne Emil Christensen Arhivirano 4 March 2016 na Wayback Machine., The Vikings.

mcllibrary.org

portsandships.com

ragweedforge.com

  • »Ena najbolj priljubljenih razlag za vikinški fenomen je, da je prenaseljenost povzročila potrebo po več zemlje – zlasti v gorati Norveški – in zato je Vikinge v veliki meri vodila želja po kolonizaciji. Peter Sawyer je na primer v 1971, je dejal, da so bili prvi napadi Norvežanov na Veliko Britanijo stranski produkt kolonizacije Orkneyjev in Šetlandov in da so bili Norvežani bolj zainteresirani za naseljevanje kot za plenjenje. V zadnjem času pa se je pojavilo nekaj težav se je pojavil s to razlago. Za začetek je Sawyer leta 1982 nekoliko odstopil z besedami, da ni dobrih dokazov za kakršen koli populacijski pritisk v osmem stoletju. Patrick Wormald je dodal, da je bilo za prenaseljenost samo koncentracija prebivalstva zaradi gospodarske širitve in rudarjenje železove rude V nadaljnji točki Wormald navaja, da ni bilo najdenih jasnih dokazov o kakršni koli vikinški naselbini do sredine 9. stoletja, približno 50–60 let po začetku napadov. Tako se zdi, da je bila kolonizacija sekundarna značilnost vikinške dejavnosti; uspeh napadov je odprl pot poravnavi, vendar jih to ni motiviralo, vsaj ne na začetku."The Vikings – Why They Did It, from the edited h2g2, the Unconventional Guide to Life, the Universe and Everything" Arhivirano 18 May 2015 na Wayback Machine. (3 July 2000). See also P.H. Sawyer, "The Causes of the Viking Age" in The Vikings (R.T. Farrell, ed. 1982), London: Phillimore & Co, pp. 1–7; P.H. Sawyer, The Age of the Vikings (2nd Ed. 1971), London: Edward Arnold). "Predlagali so, da je širitev v vikinški dobi spodbudila rast prebivalstva, ki je presegla zmožnosti domačih virov. Arheološki dokazi kažejo, da so bile v času tuje ekspanzije posekane nove kmetije na redko poseljenih gozdnih območjih - zato je pritisk rast prebivalstva zagotovo prispeva dejavnik." Arne Emil Christensen Arhivirano 4 March 2016 na Wayback Machine., The Vikings.

routledgehandbooks.com

theguardian.com

web.archive.org

worldcat.org