V 19. stoletju so prenagljena posploševanja zgodnjih slavistov omogočila, da je srbski jezikoslovec Vuk Stefanović Karadžić pri zavzemanju za srbski nacionalizem vse štokavce razglasil za Srbe, čeprav na zahodnem štokavskem področju ne obstajajo dokazi, da se je srbski etnonim v zgodnjem srednjem veku v celoti prekril z bodočim štokavskim področjem, poleg tega pa so se Neretljani in Bošnjaki, ki so nekaj časa res pripadali srbski plemenski zvezi, iz okrilja srbske etnogeneze postopoma izločili. Poleg tega se je štokavščina v hrvaškem ljudstvu pojavila že pred turškimi vpadi, etnična identiteta mnogih štokavskih govorcev pa je bila do 19. stoletja nedvomno hrvaška, kar je opozarjal že hrvaški Šulek Bogoslav. Več o tej tematiki glej v: NIikčević Milorad (2008). Fonemi ś, ź, 3, ć, đ u crnogorskom standardnom jeziku. Osijek, Institut za crnogorski jezik i jezikoslovlje “Vojislav P. Nikčević”, Filozofski fakultet Sveučilišta Josipa Jurja Strosmayera, str. 26; Voje Ignacij (1994):Nemirni Balkan. Ljubljana, DZS, str. 79; Zajc Marko (2006). Kje se slovensko neha in hrvaško začne. Slovensko-hrvaška meja v 19. in začetku 20. stoletja. Ljubljana, Založba Modrijan. Str. 109-110.
